Tehnična dokumentacija

Tehnična dokumentacija je posebna oblika komuniciranja tehnično usposobljenih strokovnjakov na različnih področjih. Tudi na področju strojništva se sodelavci v konstrukciji, proizvodnji in montaži sporazumevamo s pomočjo slik, risb in simbolov. Poleg širšega besednega zaklada in pravil tehničnega izražanja moramo zato tehniki dobro poznati tudi pravila grafičnega komuniciranja, ki so v splošnem določena s tehničnim slovarjem in standardi s področja tehnične dokumentacije.

Standardi SIST ISO, ISO, DIN in drugi določajo splošno vpeljana in širše veljavna pravila za izdelovanje tehnične dokumentacije bodisi ročno ali z risarsko opremo in računalniškimi orodji za modeliranje ter tehnično risanje (CAD). V knjigi so razložena pravila in priporočila za izdelovanje tehnične dokumentacije, ki so večinoma povzeta iz mednarodnih standardov ISO za tehnično dokumentacijo (TD). Poudarek je dan splošnim standardom za TD, ki so veljavni za vsa področja tehnike, in zlasti uveljavljenim praksam ter posebnim standardom, ki se uporabljajo pretežno na področju strojništva. Poleg tega so dana tudi opozorila na nekatere starejše prakse in standarde, ki danes večinoma uradno niso več veljavni in se vedno manj uporabljajo. Knjiga je namenjena kot gradivo za izobraževanje na področju tehničnih ved in hkrati tudi kot priročnik inženirjem v praksi. V ta namen je dopolnjena s podatki o nekaterih pogosto rabljenih standardnih strojnih oblikah (npr. navoji, žlebovi, gnezda itd.) in elementih (zatiči, sorniki, vijaki, ležaji, tesnila itd.) ter drugimi podatki (tolerance, ujemi, hrapavost itd.). Torej ne podaja samo znanja za lažje razumevanje osnov pri izdelovanju tehnične dokumentacije, ki je potrebno med študijem na različnih nivojih izobraževanja, temveč je tudi vir informacij za inženirje v projektivnih in konstrukcijskih birojih v slovenskih podjetjih.

V času računalniških programov za prostorsko modeliranje in programskih orodij za tehnično risanje je med mladimi, ki stopajo na pot tehničnega izobraževanja, pogosto prisotno zmotno mnenje, da je poznavanje pravil tehničnega risanja nepotrebno in preživeto. To seveda ne drži, saj se izdelava tehnične dokumentacije večinoma šele začne, ko je modeliranje že končano. Taki modelirniki ne morejo nadomestiti poznavanja pravil tehnične dokumentacije, temveč samo olajšujejo njeno izdelavo.

V knjigi citirana priporočila in standardi, ki jih uporabljamo pri izdelovanju tehnične dokumentacije, so večinoma vezana na slovenske standarde (SIST ISO), ki so bili v okviru Urada za standardizacijo in meroslovje Republike Slovenije leta 1995 ter kasneje v okviru Slovenskega inštituta za standardizacijo privzeti po standardih ISO. Za področja, ki niso zajeta v SIST ISO, so večinoma citirani standardi DIN. Vsi ti standardi se z vedno hitrejšim razvojnim tempom tudi vedno pogosteje spreminjajo, dopolnjujejo, nekatere se razveljavi in sprejema nove. Zato bo naša naloga, da v prihodnosti vsebino knjige popravimo in dopolnimo v skladu s temi procesi in tudi s pripombami in priporočili, ki so plod izkušenj uporabnikov pri izdelovanju tehnične dokumentacije predvsem v industriji. S tem namenom tudi vabimo bralce k sodelovanju pri teh procesih.

Prof. dr. Ivan Prebil je bil rojen leta 1952, po končani srednji tehniški šoli v Celju se je vpisal na Fakulteto za strojništvo, kjer je diplomiral leta 1977. Med študijem je svoje znanje izpopolnjeval v sklopu tehničnih praks tako v Sloveniji kot tudi v tujini (Avstrija, Švica). Po diplomi se je zaposlil na Fakulteti za strojništvo na mestu stažista raziskovalca. Izobraževanje je nadaljeval na magistrskem in doktorskem študiju na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, ki ga je zaključil leta 1985. Leta 1992 je bil na šestmesečnem izpopolnjevanju na Univerzi v Hannovru. Kot redni profesor na Fakulteti za strojništvo redno predava več predmetov na diplomski in podiplomski stopnji. Napisal je dva recenzirana univerzitetna učbenika in sedem študijskih gradiv, bil je mentor številnim doktorantom, magistrom in diplomantom.

prof. dr. Ivan Prebil

Znanstveno, raziskovalno in strokovno je aktiven v domačem in mednarodnem okolju na področju specialnih konstrukterskih znanj in raziskav prometnih nezgod. Njegov znanstveno raziskovalni opus obsega več kot 700 del. Med pomembnejše štejemo: avtorstvo monografij, soavtorstvo sedmih poglavij v tujih monografijah, soavtorstvo 65 znanstvenih člankov in soavtorstvo patenta. Rezultate raziskovalnega dela je odmevno predstavil na približno 130 znanstvenih kongresih. Rezultate svojega raziskovalnega dela uspešno prenaša v slovenska podjetja, sodeluje tudi s tujimi in domačimi inštituti in univerzami.

Na področju Tehnične dokumentacije aktivno sodeluje kot predsednik tehničnega komiteja za Tehnično dokumentacijo pri Uradu za standardizacijo in meroslovje Republike Slovenije, je član monitoring komisije FEANI za Republiko Slovenijo, član predsedstva Europäischer Verein für Unfallforschung und Unfallanalyse (EVU), predsednik združenja sodnih izvedencev za raziskavo prometnih nezgod Republike Slovenije, član International Institute of Acoustics and Vibration (IIAV) in član slovenskega tehnično akademskega društva SATENA.

Doc. dr. Samo Zupan se je rodil leta 1961 na Jesenicah. Strokovno pot na področju strojništva je začel z dokončano srednjo tehnično strojno šolo v Kranju in nadaljeval s študijem strojništva na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za strojništvo, kjer je diplomiral leta 1986. Tri leta je bil zaposlen kot pripravnik in nato konstrukter – projektant v podjetju Veriga v Lescah. Za tem se je zaposlil kot mladi raziskovalec in asistent na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer je magistriral in leta 2003 doktoriral. Kot docent na Fakulteti za strojništvo redno predava in izvaja drugo pedagoško delo na področju tehnične dokumentacije, vozil in konstruiranja. Mentorsko je sodeloval pri številnih diplomskih in seminarskih nalogah in kot somentor pri doktorski nalogi. Je soavtor recenziranega univerzitetnega učbenika in številnih drugih študijskih gradiv.

Znanstveno raziskovalno in strokovno je aktiven v domačem in mednarodnem okolju na področju specialnih konstrukterskih znanj in raziskav s področja vozil. Področje, s katerim se ukvarja, je pomembno za postopke identifikacij in odpravo kritičnih mest v strojnih delih, sklopih ali celotnih konstrukcijah. Skupaj s sodelavci je objavil več kot 270 del. Med pomembnejše štejemo: soavtorstvo monografij soavtorstvo 24 znanstvenih člankov. V soavtorstvu je raziskovalno delo predstavil še v obliki 40 referatov v recenziranih zbornikih z mednarodno udeležbo, sodelovanje pri preko 60 poročilih o raziskovalnih projektih itd. Rezultate svojega raziskovalnega dela uspešno prenaša v slovenska podjetja, sodeluje tudi s tujimi in domačimi inštituti in univerzami.

Na strokovnem področju je posebej strokovno usposobljen za klasične konstrukterske probleme (vrtljive zveze, ležaji, vijačne zveze, zobniški pogoni, transmisije in obdelovalni stroji …), geometrijske specifikacije produktov (GPS), geometrijskega dimenzioniranja in toleriranja (GDT) in tolerančne analize ter modeliranja različnih mehanskih fenomenov v strojih in napravah. Svoje znanje prenaša na svoje sodelavce ter predvsem na dodiplomske in podiplomske študente in specializante ter preko številnih izobraževanj, ki jih je opravil v slovenskih in tujih podjetjih, na inženirje v praksi.